IZOBRAŽEVANJE CREATIVE METHODOLOGY FOR TEACHERS OF ENGLISH AS A FOREIGN LANGUAGE

(14. 10. 2019-18. 10. 2019: Velika Britanija, London)

Seminar je potekal na priznani jezikovni šoli Language Link v Londonu. Tema praktičnega usposabljanja je bila razvijanje in spodbujanje ustvarjalnosti učitelja in učenca pri pouku tujega jezika – angleščine. Glavnina seminarja je podrobneje obravnavala novejše metode in strategije poučevanja (Task-Based Learning, Neuro Linguistic Programming, Dogme Methodology in Learner Generated Teaching), del seminarja pa je obširneje predstavil ustvarjalne bralne strategije in didaktične pristope pri razvijanju bralnih spretnosti.

a) Task-Based Learning – TBL

Je ena izmed novejših metod poučevanja tujega jezika, ki temelji na predpostavki, da jezik učencem primarno služi kot orodje in sredstvo sporazumevanja. Učenci po vnaprej prikazanem modelu izdelajo izdelek (zgodba, govorna prestavitev, filmska predstavitev, časopisni članek, intervju …), ki je dokaz rabe jezika v neki dani konkretni situaciji. Metoda TBL temelji na fazah, ki jih učitelj mora pred izvedbo izdelka izvesti pri učni uri, te pa so

  • Pre-Task (učitelj predstavi temo, poda jasna navodila, ponovi besedišče, učencem predstavi primer)
  • Task (učenci izdelujejo izdelek, delo lahko poteka v dvojicah ali skupinah, učitelj opazuje, svetuje)
  • Planning (učenci vadijo, se pripravljajo na predstavitev svojega izdelka)
  • Report (učenci predstavijo svoj izdelek pred razredom)
  • Analysis (učitelj izpostavi besedišče, jezikovne strukture, rabljene v učenčevih izdelkih)
  • Practice (učitelj na podlagi danih izdelkov ugotovi, kaj je tisto, kar učencem povzroča težave in jim nudi dodatno utrjevanje)

b) Neuro Linguistic Programming – NLP

Temelji na postavki, da mora biti učni proces zasnovan tako, da učitelj z različnimi didaktičnimi pristopi, metodami in strategijami aktivira različne tipe učencev: vizualne, slušne in kinetične. Izvajanje učnega procesa mora vsebovati različne tipe aktivnosti, saj si nekateri učenci snov veliko lažje zapomnijo, če je predstavljena vizualno (miselni vzorci, barve, grafi …), slušno (pripovedovanje zgodb, glasno branje, poslušanje, delo v parih …) ali kinetično (gibanje po razredu, gibi, delo v skupinah …).

V okviru usposabljanja smo udeleženci učno uro bralnega razumevanja besedila v angleškem jeziku izvedli prav s pomočjo NLP metode. Ključni element zgodbe (predmet, oseba, žival, dogodek …) učitelj postopoma riše na tablo (vizualni tip), nato zgodbo glasno prebere (slušni tip), učencem naroči, da poiščejo besedila, ki se nahajajo v razredu (kinetični tip), učenci besedilo sami preberejo (vizualni tip), s pomočjo ključnih besed in podatkov izpolnijo miselni vzorec (vizualni tip) ter zgodbo v parih pripovedujejo drug drugemu (slušni tip). Po končani bralni dejavnosti zgodbo tudi odigrajo (kinetični tip).

c) Dogme Metodhology

Je novejša metoda poučevanja tujih jezikov, ki vzpodbuja učenje brez učbenikov, učnih listov in dodatnih materialov ter se primarno osredotoča na komunikacijo med učiteljem in učenci. Ključnega pomena je učenje tujega jezika na naraven način, tako kot se otroci v zgodnjem otroštvu učijo maternega jezika (poslušanje, posnemanje, ponavljanje, govorjenje, opazovanje jezikovnih struktur in novih besed).

č) Ustvarjalnost v razredu

Ogromno časa smo namenili pomenu kreativnosti in ustvarjalnosti v razredu ter spoznali ogromno novih tehnik in metod, ki vzpodbujajo ustvarjalnost učitelja in učencev. Nekaj takih je navedenih v nadaljevanju:

– PRINCIP NAKLJUČJA (poišči povezavo)
Učenci delajo v parih. Prvi učenec v paru na lističe zapiše 10 naključnih pridevnikov, drugi učenec v paru pa 10 naključnih samostalnikov. Nato lističe premešata v škatli, izvlečeta par (npr. broken birthday) in skušata razložiti nenavadno povezavo ali sestaviti nenavadno zgodbo.

– PRINCIP ASOCIACIJ (dražljaj in reakcija)

  1. Učenci na podlagi glasov, ki jih slišijo (drsenje copat v razredu, obračanje listov v zvezku, tiktakanje ure, žvrgolenje ptičev, kašljanje …), sestavijo kratko zgodbo.
  2. Učenci na podlagi predmetov, ki jih opazijo v razredu (copat, senčilo za okno, projektor, tabla …) pripovedujejo zgodbo iz zornega kota predmeta, ki so si ga izbrali (prvoosebna pripoved).
  3. Učenci se gibajo po razredu. Vsak učenec ima na hrbtu prilepljen list z vprašanjem. Ko sreča sošolca, mu ta le odgovori na njegovo vprašanje, sam pa mora pravilno uganiti, katero vprašanje ima napisano na hrbtu.

– NAMERNA NAPAKA

Učitelj obnovi prebrano zgodbo z napačnimi podatki. Učenci pozorno sledijo in učitelja ustavijo takoj, ko slišijo napačen podatek. Le-tega tudi popravijo.

– VZROK IN POSLEDICA

Učitelj na tablo zapiše trditev (npr. Martin Krpan je tovoril angleško sol.) Učence razdeli v pare, polovica učencev skuša poiskati čim več vzrokov za to dejanje, druga polovica učencev pa išče posledice.

– PESIMIST IN OPTIMIST

Učitelj skupaj z učenci poišče ključni dogodek iz prebranega besedila in ga zapiše na tablo (npr. Turjaška Rozamunda odide v samostan.) Polovica učencev (optimisti) na to dejanje gleda pozitivno in navede nekaj trditev, druga polovica ta dogodek vidi kot izrazito negativno stvar (pesimisti) in prav tako poda nekaj svojih utemeljitev.

– BRALNI KROGI

Po prebranem domačem branju učence razvrstimo v t.i. bralne kroge in posameznim učencem razdelimo vloge. Nekateri zgodbo obnovijo, drugi izpostavijo ključne osebe/dogodke/predmete, tretji opazujejo jezik v knjigi (jezikovni detektiv), četrti pojasnjujejo svoj osebni odziv. Pri tem jim lahko pomagamo z naslednjimi vprašanji

  • So osebe v zgodbi podobne ljudem, ki so mi blizu?
  • So tudi v moji družini takšni odnosi kot v knjigi?
  • Kaj v zgodbi mi je blizu? Sem kaj takega doživel tudi sam? Kako sem odreagiral? Sem ravnal prav?

– NEMI OGLED VIDEOPOSNETKA

Učitelj učencem predvaja izsek iz videoposnetka (učenci zvoka ne slišijo), na podlagi dejanj, reakcij oseb skušajo predvidevati, kaj se dogaja. Nato učitelj posnetek (tokrat z zvokom) predvaja še enkrat.

Seminar je izčrpno in natančno predstavil veliko novih idej in svežih didaktičnih pristopov pri poučevanju tujega jezika in vzpodbujanju branja v tujem jeziku. Poudarek usposabljanja je temeljil na aktivni vlogi učenca, kreativnosti in ustvarjalnosti v razredu in izven njega ter na pestrih didaktičnih materialih, ki jih učitelj lahko povsem preprosto, a inovativno vključi v svoj pouk in ga tako naredi sodobnejšega in atraktivnejšega.

Katja Golouh, prof. slov., angl.
November 2019