IZOBRAŽEVANJE FACING DIVERSITY: INCLUSIVE EDUCATION STRATEGIES FOR STUDENTS
WITH FEWER OPPORTUNITIES

Francija, Pariz: 18. 10. 2021–25. 10. 2021
Organizator: New horizons Malta, 15 Triq San Gwann, Il–Mosta, MST 3603, Malta

Izobraževanje je potekalo osem dni od 18. do 25. oktobra 2021 v Parizu. Glavna tema
izobraževanja je bilo vključujoče (inkluzivno) izobraževanje s poudarkom na vključevanju
učencev z manjšimi priložnostmi v izobraževanju. Vsebine, ki so bile obravnavane, so zajemale:
– teorijo kulture in medkulturnosti ter vključujoče poučevanje v medkulturnem okolju v
razredu;
– osnovne elemente vključujočega izobraževanja;
– ključne kompetence za vseživljenjsko učenje (evropski referenčni okvir);
– ustvarjalnost kot način za doseganje vključujočega izobraževanja;
– pomen motivacije pri poučevanju;
– timsko delo v razredu;
– soočanje s konflikti v razredu.

1. dan: Kultura in medkulturnost
Prvi dan izobraževanja je bil namenjen spoznavanju pojmov kultura in medkulturnost ter
spoznavanju kultur udeležencev seminarja.

Delo je potekalo v obliki delavnic, na katerih smo se udeleženci seznanili s kulturami drug
drugega in kulturo države gostiteljice seminarja. Uporabljena je bila metoda »Carousel«. S to
metodo smo udeleženci predstavili svoja pričakovanja na seminarju, potencialni doprinos k
skupinskemu delu na seminarju in svoje strahove, ki smo jih imeli na začetku. Pričakovanja so
služila tudi kot oblika evalvacije seminarja zadnji dan, ko smo skupaj s predavateljico preverili,
v kolikšni meri so bila izpolnjena.

Spoznavali smo teorijo kulture in medkulturnosti. Poudarek je bil na teoriji »kulturne ledene
gore«, ki jo je leta 1976 zasnoval Edward T. Hall’s (Cultural iceberg Model). Po tej teoriji je
kultura sestavljena iz vidnega dela, ki predstavlja le 10 % ledene gore (kar je vidno in
predstavlja naše vedenje), vse ostalo je »potopljeni« del, ki predstavlja naša prepričanja,
vrednote, mišljenje in vzorce vedenja. V obliki skupinskega dela smo razmišljali o tem, katere
oblike vedenja spadajo v posamezen del »ledene gore« z namenom uzavestiti posamezne
elemente kulture in njihov pomen pri srečevanju z medkulturnostjo.

2. dan: Kultura in vključevanje (inkluzija) v procesu vzgoje in izobraževanja
Udeleženci seminarja smo ob pogovoru o medkulturnosti spregovorili tudi o predsodkih in
stereotipih. Delo je potekalo v obliki metode DIE (description, interpretation, evaluation).
Razdeljeni smo bili v skupine in vsaka skupina je morala opisati, interpretirati in ovrednotiti
fotografijo neke neznane osebe – kot uvod v pogovor o predsodkih in stereotipih, ki jih imamo
do določenih skupin ljudi.

Govorili smo o vrstah predsodkov (socialni, kulturni, spolni) ter o razliki med predsodki in
stereotipi: stereotip – prepričanje o lastnostih pripadnikov določene družbene skupine ljudi,
predsodek – vrednotenje posameznikov te skupine na podlagi prepričanj in diskriminacija –

2

vedenje do posameznikov na podlagi njihove pripadnosti določeni družbeni skupini. Ob
razmišljanju o predsodkih in stereotipih smo izvedli dejavnost »Euro–rail à la carte«, pri čemer
smo po skupinah razmišljali o tem, s kom od posameznikov (predstavljenih na seznamu) ne bi
želeli deliti kupeja v spalnem vagonu na potovanju z vlakom. S to dejavnostjo smo ozavestili
svoje predsodke in stereotipe ter nato nadaljevali razmišljanje o medkulturnosti ter o
medkulturni kompetenci kot kompetenci, ki jo razvijamo vse življenje. Spoznali smo model
medkulturne kompetence, ki je sestavljena iz znanja, spretnosti in odnosa do predstavnikov
določene družbene skupine (Intercultural Competence Model, Deardorff 2006).

Dan smo zaključili s predstavitvijo svoje države in kulture, šole in šolskega sistema in projekta
Erasmus na svoji šoli. Sledila je medkulturna čajanka, na kateri smo predstavili nekaj
značilnosti svoje kulture in kulinariko.

3. dan: Sodobno šolsko okolje
Tretji dan smo obravnavali ključne kompetence za vseživljenjsko učenje, ki jih je oblikovala
Evropska unija (evropski referenčni okvir), ki so od leta 2018 nekoliko spremenjene:
– pismenost;
– večjezičnost;
– matematična, naravoslovna, tehniška in inženirska kompetenca;
– digitalna kompetenca;
– osebnostna, družbena in učna kompetenca;
– državljanska kompetenca;
– podjetnostna kompetenca;
– kulturna zavest in izražanje.
Razmišljali smo o tem, s katerimi dejavnostmi pri pouku razvijamo določene kompetence pri
učencih. Osredotočili smo se na tiste dejavnosti, s katerimi pri učencih spodbujamo
ustvarjalnost kot ključ za vključujoče in medkulturno učenje. Izpostavili smo neformalne
metode poučevanja. Učenje smo razdelili na formalno, neformalno in informalno učenje.
Spoznavali smo model učenja VARK (Visual, Aureal/audio, Read/write, Kinesthetic).

4. dan: Reševanje konfliktov
Spoznavali smo teorijo konflikta in strategije za reševanje konflikta v šolskem okolju
(kompromis, sodelovanje, prilagajanje, dogovarjanje, prevladovanje). Z dejavnostjo po
skupinah smo skušali poiskati ustrezno strategijo in rešitev določenega konflikta v šolskem
okolju (igra vlog). Nato smo prav tako po skupinah oblikovali konflikt, ki je pogosto prisoten
med učenci v našem okolju, ter ga predstavili z vidika zunanjega opazovalca in z vidika
udeleženca, zanj poiskati možno rešitev in razplet, ki bi se lahko zgodil po približno enem letu.
S tema dejavnostma smo ozavestili pristope k reševanju konfliktov ter izmenjali mnenja in
različne poglede na določen konflikt.

5. dan: Diferenciacija za spodbujanje večje vključenosti učencev pri pouku
Če želimo spodbuditi večjo vključenost učencev v učni proces, je najprej treba razmisliti o
pomenu motivacije v učnem procesu. Pri tem je pomembna predvsem notranja motivacija,
zato smo se posvetili načinom za spodbujanje notranje motivacije pri učencih. Notranja
motivacija je v tesni povezavi z ustvarjalnostjo v učnem procesu.

3

Definirali smo različne stile učenja, ki jih mora učitelj dobro poznati in učni proces načrtovati
tako, da upošteva različne učne stile pri učencih (model VARK – Visual, Aural, Read/write, and
Kinesthetic oz. vidni, slušni, branje/pisanje, kinestetični).

Pri spodbujanju večje vključenosti učencev v učni proces smo se osredotočili na model ARCS
(Attention, Relevance, Confidence, and Satisfaction): Attention – pridobiti in vzdrževati
pozornost (zanimanje in radovednost); Relevance – povečati pomembnost učenja (nagovarjati
potrebe in cilje učencev); Confidence – zgraditi zaupanje učencev v lastne zmožnosti;
Satisfaction – spodbujati zadovoljstvo (nagrajevati dosežke učencev).

6. dan: Spodbujanje ustvarjalnosti z neformalnimi metodami poučevanja
Udeleženci smo spoznavali različne metode, s katerimi lahko spodbujamo ustvarjalnost pri
učencih. Ena od metod je bila na primer metoda »Starburst« (zvezdni izbruh), ki je en od oblik
možganske nevihte, ki se namesto na oblikovanje odgovorov osredotoča na oblikovanje
vprašanj. Različne metode smo preizkusili v obliki skupinskega dela.

7. dan: Timsko delo v razredu
Timsko delo je ena od oblik dela v razredu, s katero lahko dosežemo večjo vključenost učencev
v učni proces. Pri tem je treba poudariti razliko med skupino in timom. Razlik med pojmoma
je veliko, ključno pa je, da člani tima delujejo skupaj (kot eden) in si delijo dosežke, medtem
ko člani skupine delujejo bolj neodvisno drug od drugega.

Spoznavali smo teorijo oblikovanja tima z vidika več strokovnjakov (ključne faze v oblikovanju
tima po Tuchmanu, teorija oblikovanja tima po Belbinu), vloge udeležencev pri timskem delu
ter metode za oblikovanje timskega vzdušja v razredu (npr. izziv »marshmallow«).

8. dan: Motoda fotoglas ter načrt diseminacije in valorizacija
Zadnji dan je bil namenjen spoznavanju metode fotoglas (photovoice), s katero spodbujamo
perspektivo posameznika, individualen pogled na resničnost in opolnomočenje vseh članov
skupine. Pri tej metodi vsak član skupine posname fotografije, ki skozi njegov pogled odsevajo
določen problem, stanje v družbi itd.; drugi del lahko predstavljata razstava in skupinska
razprava.

V zadnjem delu tečaja smo udeleženci skupaj s predavateljico izvedli evalvacijo in naredili
načrt diseminacije na svoji šoli.

Ana Marija Lednik, mag. prof. slovenščine